Kdaj je najboljši čas za škropljenje rastlin?

Uspešno varstvo rastlin ni odvisno samo od tega, kateri pripravek uporabimo, ampak tudi od tega, kdaj ga nanesemo. Če škropljenje izvedemo ob napačnem času dneva ali v slabih vremenskih razmerah, je lahko učinek precej slabši. Del pripravka se lahko posuši, spere, odnese z vetrom ali pa na občutljivih rastlinah povzroči poškodbe.

V praksi opažamo, da se pri škropljenju rastlin pogosto preveč pozornosti nameni samo izbiri sredstva, premalo pa razmeram na terenu. Pred delom je zato dobro preveriti temperaturo, veter, vlago, možnost dežja in tudi to, ali so v okolici aktivne čebele.

Kateri del dneva je najbolj primeren za škropljenje?

Škropljenja praviloma ne izvajamo sredi dneva, ko je sonce najmočnejše in so temperature najvišje. V takih razmerah se kapljice hitreje sušijo, pripravek se slabše oprime listov, pri občutljivih rastlinah pa se poveča možnost ožigov. Tudi delovanje nekaterih sredstev je lahko slabše, če se nanos prehitro posuši ali razgradi.

Najbolj primerna termina sta običajno zgodnje jutro ali večer. Kateri je boljši, je odvisno od vremena, rastline in pripravka, zato je vedno smiselno preveriti tudi navodila na embalaži.

• Zgodnji večer: pogosto je najbolj praktična izbira. Sonce ni več močno, temperature se znižajo, veter se običajno umiri, rastline pa imajo čez noč čas, da se pripravek dobro oprime površine.
• Zgodnje jutro: primerno je predvsem takrat, ko na rastlinah ni močne rose. Če so listi zelo mokri, se škropilna mešanica razredči in hitreje odteče z listov, zato je učinek lahko slabši.

Pri poletnem škropljenju je večer pogosto varnejša izbira, ker so razmere mirnejše. Jutro pa je dobra možnost takrat, ko so rastline suhe, temperatura še ni visoka in ni vetra.

Kakšno vreme je primerno za škropljenje rastlin?

Preden pripravimo škropilnico, je smiselno pogledati vremensko napoved. Dobro škropljenje ni odvisno samo od trenutka, ko začnemo delati, ampak tudi od tega, kaj se bo zgodilo nekaj ur po nanosu. Če pride kmalu dež ali se okrepi veter, lahko izgubimo velik del učinka.

• Temperatura zraka: najprimernejše so zmerne temperature, pogosto nekje med 15 °C in 25 °C. Pri višjih temperaturah se kapljice hitreje sušijo, rastline so bolj občutljive, pripravek pa lahko deluje slabše. Pri zelo nizkih temperaturah se rastlinski procesi upočasnijo, zato nekatera sredstva ne delujejo tako dobro. Vedno pa upoštevamo navodila za posamezen pripravek.
• Veter in zanos: veter je ena najpogostejših težav pri nanosu. Če vidimo, da kapljice odnaša stran od rastlin, škropljenje ni smiselno. Pripravek lahko konča na tleh, sosednjih kulturah ali tam, kjer ga sploh ne želimo.
• Bližina dežja: večina sredstev potrebuje nekaj suhega vremena, da se oprime listov ali vpije v rastlino. Če začne deževati kmalu po nanosu, se pripravek lahko spere. Koliko časa mora ostati suho, je odvisno od sredstva, zato je treba preveriti navodila proizvajalca.

Najboljše razmere za škropljenje rastlin so mirno, suho in ne prevroče vreme. Če so pogoji na meji, je pogosto bolje počakati na primernejši trenutek.

Zakaj moramo pri škropljenju paziti na čebele?

Pri varstvu rastlin ne razmišljamo samo o bolezni ali škodljivcu, ampak tudi o okolici. Čebele in drugi opraševalci so za vrtove, sadovnjake in njive zelo pomembni, zato moramo pri uporabi pripravkov paziti, da jih po nepotrebnem ne ogrožamo.

Posebna previdnost je potrebna predvsem pri sredstvih, ki so nevarna za čebele. Pri teh pripravkih je treba dosledno upoštevati etiketo, navodila za uporabo in veljavne predpise.

Pri delu bodite pozorni na:

• čas uporabe pripravka: nekatera sredstva se lahko uporabljajo le takrat, ko čebele niso aktivne, najpogosteje zvečer;
• cvetočo podrast: pred uporabo sredstev, nevarnih za čebele, je treba preveriti tudi cvetoče rastline pod glavno kulturo, na primer regrat ali deteljo;
• bližino panjev in opraševalcev: če so v bližini čebelnjaki ali območja z veliko opraševalci, je potrebna dodatna previdnost.

Odgovorno škropljenje pomeni, da pripravek nanesemo takrat, ko bo deloval čim bolje, hkrati pa zmanjšamo nepotrebno tveganje za okolje. Najbolje je izbrati miren, suh in hladnejši del dneva, se izogniti močnemu soncu, vetru in bližajočemu se dežju ter vedno preveriti navodila pripravka. Tako bo nanos bolj natančen, poraba bolj smiselna, rastline pa bolje zaščitene.